Aleksandra Bizjak Končar

Boris Kern

Janoš Ježovnik

Manca Černivec

Matej Meterc

Andreja Žele

Nataša Gliha Komac

Simona Klemenčič

Domen Krvina

Nina Ledinek

Mija Michelizza

Tanja Mirtič

Matic Pavlič

Andrej Perdih

Marko Snoj

Duša Race

Špela Petric Žižić

Dejan Gabrovšek

Nataša Jakob

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021

Helena Dobrovoljc

C. Ženske v mrežah in poklicnih združenjih je namenjeno predstavitvi ženskih poklicnih združenj in vključevanju žensk v tradicionalna stanovska združenja;

Pravopisne kategorije ePravopisa 2017

Pravopisne kategorije ePravopisa 2018 so nabor opisov pravopisnih kategorij, ki omogoča uporabnikom vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ePravopisu 2018 najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik posredno – s povezavo na Pravopisne kategorije – obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega knjižnega jezika se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. Gre torej za komentar problemsko in pogosto tudi pomensko zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da pregleduje konkretne rešitve. Pravopisne kategorije ePravopisa 2018 predstavljajo tudi evidentiranje odklonov od obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001. Normativno veljavnost ubeseditve v pravopisnih pravilih na rednih srečanjih potrjuje Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«. Mikrostrukturno najobširnejši problemski sklop se navezuje na poglavje o pisnih znamenjih v pripravljajočem se predlogu novih pravopisnih pravil. V sklopu »Pisna znamenja« smo obravnavali ločila in različna znamenja z dveh vidikov, in sicer kot lekseme v skladenjski vlogi in kot znamenja v posebnih položajih (ob števkah, v tehničnih besedilih ipd.). Med obsežnejše problemske sklope, ki zaokrožajo problematiko, se uvrščajo tudi »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev«, »Nazivi in naslovi ob imenu«, »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki.

Pravopisne kategorije ePravopisa 2018

Peter Weiss

Tina Lengar Verovnik

Urška Ošlak Vranjek

Slovarski del ePravopisa 2018 prinaša besedje, ki ga v slovar vključujejo vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemske sklope predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. V letu 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr. Viking (kot pripadnik ljudstva in igralec športne ekipe ter kot nadomestno ime za Norvežane oz. Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). V izdajo ePravopisa 2018 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih problemskih sklopov: (1) »Pisna znamenja« (a) splošna znamenja (tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...), (b) ločila (apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj), (c) znamenja v IT (afna, ključnik, lojtra, poševnica); (č) matematična znamenja (koren, plus, minus); (d) izpostavna znamenja (zvezdica); (2) »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev« (tip veliki šmaren, pasha, štefanovo), (3) »Nazivi in naslovi ob imenu« (poklicni – odvetnik/odvetnica; akademski – redni profesor / redna profesorica; vojaški – generalmajor / generalmajorka; verski – pater, blaženi/blažena; protokolarni – visokost, eminenca; plemiški – car/carica; položajni – dekan/dekanja; glede na družbeni položaj – gospod, gospa); (4) »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki izpeljankami (Hercegovina, Hercegovec, Hercegovka, hercegovski). Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do sedaj vključena zemljepisna imena.

ePravopis 2018

Aleksandra Bizjak Končar

About

Books

Join the club