Andrej Pleterski

Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku

Mateja Belak

Benjamin Štular

Arheološka izkopavanja grobišča Župna cerkev v Kranju so se začela leta 1953 in so z manjšmi in večjimi razmiki potekala do leta 2013. Raziskano grobišče tako po trenutnih podatkih obsega 2.936 grobov, Gorenjski muzej v Kranju pa ima inventariziranih 3.263 predmetov iz tega grobišča. Namen monografije je objava grobov, ki jih je Andrej Valič, kustos Gorenjskega muzeja Kranj, izkopal med letoma 1964 in 1970. Podatke črpa iz vseh dosegljivih virov (terenska dokumentacija, predmeti, fototeka, inventarna knjiga, kasnejši zaznamki izkopavalca, analize okostij ipd). Načrt grobov, ki je nastajal ob študiju gradiva, prvič združuje vse doslej izkopane grobove na grobišču Župna cerkev v Kranju. Zaradi obsežnosti grobišča in velike gostote pokopov na nekaterih delih je namesto običajne enodelne priloge prikazan po posameznih kvadrantih. Začetni del knjige je spremna študija o naravi predstavljenih podatkov, prav tako pa so v kataloškem delu sprotni komentarji vseh morebitnih nenavadnosti in neskladnosti. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The archaeological excavations of the Župna cerkev cemetery in Kranj began in 1953 and were completed in 2013. The explored cemetery consists of 2,936 graves and the Museum of Gorenjska (Gorenjski muzej) in Kranj has inventoried 3,263 items from this cemetery. The purpose of the monograph is the publication of the graves excavated between 1964 and 1970 by Andrej Valič, curator at the Museum of Gorenjska. Data are drawn from all available sources (field documentation, artefacts, photographs, inventory books, analysis of skeletons, etc.). The plan of the graves, which took shape while studying the material, for the first time combines all the previously excavated graves of the Župna cerkev cemetery in Kranj. Because of the size of the cemetery and the high density of burials in some parts, the quadrants are shown by individual pages instead of the usual one-piece insert. The first part of the book is a study on the nature of the data presented, while the catalogue in addition to the usual data contains also comments on all potential oddities and inconsistencies.

Izkopavanja srednjeveškega in zgodnjenovoveškega grobišča pri župni cerkvi v Kranju v letih 1964−1970 / Excavations of Medieval and Post-Medieval cemetery at the Župna cerkev in Kranj from 1964 to 1970

As a biological genome determines our biological appearance, so too the cultural genome determines our cultural expression. This is a set of findings about the functioning of the universe and rules derived from them. When people verbalize these findings in a narrative, a mythical story occurs. A mythical landscape is a form of the cultural landscape that people created in accordance with their mythical conceptions that they could master the forces of nature with its help. From individual structures of the text fragments of Slavic folk traditions, a composite story in many versions is made, which explains the mechanism of renewal and describes the cyclical changes of the nature. People were using this mythical story as a mental model, which was materialized in specific spaces as spatial ideograms, which are discussed in the next part of the book (‘The cultural genome. Space and its ideograms of the mythical story’). In conclusion, the acquired findings are compared with the early medieval idol of Zbruč in Ukraine and a complete structural matching is established. The Zbruč idol shows a spatial arrangement of three realms of the universe, control mechanisms of these realms, a sequence of natural and life changes. (Only a short English summary is added to the Slovenian text.) _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Tako kot biološki genom določa našo biološko pojavnost, kulturni genom določa našo kulturno pojavnost. To je skupek spoznanj o delovanju sveta in iz njih izpeljanih pravil. Ko ljudje ta spoznanja ubesedijo v pripoved, nastane mitična zgodba. Mitična pokrajina je tista oblika kulturne pokrajine, ki so jo ljudje oblikovali v skladu s svojimi mitičnimi predstavami, da bi z njeno pomočjo obvladali sile narave. Avtor iz posameznih struktur besedilnih odlomkov slovanskega folklornega izročila sestavi povezano pripoved v številnih različicah, ki pojasnjuje mehanizem prenavljanja in opisuje ciklične spremembe narave. To pripoved so ljudje uporabljali kot miselni model in ga v prostoru materializirali v prostorske ideograme. Te z nekaj primeri raziskuje naslednji del. Zaključek pridobljena spoznanja primerja z zgodnjesrednjeveškim Zbruškim idolom iz Ukrajine in ugotovi popolno strukturno ujemanje. Zbruški idol kaže prostorsko ureditev vesolja s tremi svetovi, mehanizme nadzora teh svetov in vrstenje naravnih in življenjskih sprememb.

Prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe

Kulturni genom

Če izraz "prazgodovina" uporabimo za čas in prostor, ki ga pisni viri ne "vidijo", potem imamo ozemlja, ki so "prazgodovinska" tudi v času, ki sicer splošno velja za "zgodovino". V tem pomenu še vedno obstajajo v Evropi v času zgodnjega srednjega veka obširna ozemlja, kjer stanje pisnih virov lahko opišemo kot prazgodovinsko. Še posebej velja to za ozemlja, ki so jih naseljevali Slovani. Mednje spada tudi današnja Slovenija, kjer leži Bled. Ta "stopi v zgodovino" šele leta 1004.

Andrej Pleterski

About

Books

Join the club