Boris Kern

Janoš Ježovnik

Nataša Jakop

Manca Černivec

Matej Meterc

Andreja Žele

Nataša Gliha Komac

Simona Klemenčič

Domen Krvina

Nina Ledinek

Mija Michelizza

Tanja Mirtič

Matic Pavlič

Andrej Perdih

Špela Petric

Marko Snoj

Duša Race

D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017

Knjiga – priročnik Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar ima predvsem aplikativno vrednost. S teoretično-praktično dvodelnostjo opozarja na možen praktičnouporabnostni prenos vezljivostne teorije v slovarsko prakso – ponuja oz. predstavlja slovarski prikaz pravil slovenske vezljivosti in je zato hkrati v nekem smislu tudi skladenjsko normativen. Slovarsko, z obrazci in zgledi, predstavlja vezljivostne zmožnosti posameznih glagolskih pomenov in s tem hkrati opozarja na specifične skladenjske lastnosti slovenščine.

Iz teorije v slovar

Glagolska vezljivost

Aleksandra Bizjak Končar

Špela Petric Žižić

Dejan Gabrovšek

Nataša Jakob

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021

Obsežni teoretični uvod iz prve znanstvene izdaje razprodanega Vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov je nadomeščen z uvodom kot vodilom po slovarskem delu in dodane so nujne legende slovarskih oznak oz. kvalifikatorjev. Slovarski prikaz vezljivosti je prilagojen tudi nejezikoslovcem, tj. ohranjeni so simbolni prikazi, ki so vsesplošno razumljivi (npr. oznake za glagol in samostalnik, sklon). Ponazarjalno gradivo je deloma skrajšano in posodobljeno.

Skrajšana knjižna izdaja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vsebina koncepta je plod večletnega leksikološkega in leksikografskega dela sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posvetovanj s člani uredniškega odbora in prizadevanj za soglasje širše javnosti o podobi novega slovarja. Koncept so sprejeli in potrdili Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Izvršilni odbor Predsedstva SAZU.

Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 532 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018

Členki kot najmanjše ubeseditve celih govornih dogodkov so zelo koristne in hkrati pomenljive besedice, ki delajo jezik gospodaren in prožen hkrati, in tako sporočilno kot razpoloženjsko bogatijo besedila. So besedilna besedna vrsta, ker lahko v vsakem konkretnem besedilu ustrezno sporočilno in razpoloženjsko dopolnjujejo ali poudarjajo posamezne besede ali cele povedi. Kot enobesedna sporočila, kratka in zato učinkovita, jih v svojem jeziku zelo pogosto uporabljamo, največkrat spontano, vendar smiselno in pomenljivo. Zdaj pa se nam ponuja možnost, da si svojo praktično rabo členkov še uzavestimo in dopolnimo: slovar predstavlja in opisuje možne rabe členkov – tiste znane, manj znane in še neznane. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The relation to what is being said and the circumstances of the spoken situation are expressed particularly through particles, which is why they are functionally very lively language components of everyday communication. With their semantic-contextual role they actualise what is worded and at the same time condense the message. The particle is one of those non-parts-of-speech that fulfils the textual role of the connector and is, more particularly, ranked among inter-predicate connectors or the connectors in supra-predicate texts. Since particles play primarily a textual role, they are also particularly meaningful words, which can be reasonably used in a text, especially in one’s first language; they maintain a strong communicative (connective) role, and with this a well-marked role of influence. From the communicative-pragmatic perspective, particles are divided into two main categories, namely the connecting (text) particles resulting from pragmatic circumstances, and mood (interpersonal) particles resulting from communicative relationships. Mood particles focus either on the participants, the circumstances, the verbal process or the quantity, e.g.bogvaruj, končno, dejansko, baje, nikar, while the connecting particles highlight textual coherence and cohesion, e.g. celo, kaj šele, drugače, sicerpa, torej, etc. The most comprehensive and functional semantic-circumstantial evaluation of particles can be found in lexical representation.

Slovar slovenskih členkov

(v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri)

Novejša slovenska leksika

Andreja Žele

About

Books

Join the club