Andrej Pleterski

Mateja Belak

Benjamin Štular

Arheološka izkopavanja grobišča Župna cerkev v Kranju so se začela leta 1953 in so z manjšmi in večjimi razmiki potekala do leta 2013. Raziskano grobišče tako po trenutnih podatkih obsega 2.936 grobov, Gorenjski muzej v Kranju pa ima inventariziranih 3.263 predmetov iz tega grobišča. Namen monografije je objava grobov, ki jih je Andrej Valič, kustos Gorenjskega muzeja Kranj, izkopal med letoma 1964 in 1970. Podatke črpa iz vseh dosegljivih virov (terenska dokumentacija, predmeti, fototeka, inventarna knjiga, kasnejši zaznamki izkopavalca, analize okostij ipd). Načrt grobov, ki je nastajal ob študiju gradiva, prvič združuje vse doslej izkopane grobove na grobišču Župna cerkev v Kranju. Zaradi obsežnosti grobišča in velike gostote pokopov na nekaterih delih je namesto običajne enodelne priloge prikazan po posameznih kvadrantih. Začetni del knjige je spremna študija o naravi predstavljenih podatkov, prav tako pa so v kataloškem delu sprotni komentarji vseh morebitnih nenavadnosti in neskladnosti. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The archaeological excavations of the Župna cerkev cemetery in Kranj began in 1953 and were completed in 2013. The explored cemetery consists of 2,936 graves and the Museum of Gorenjska (Gorenjski muzej) in Kranj has inventoried 3,263 items from this cemetery. The purpose of the monograph is the publication of the graves excavated between 1964 and 1970 by Andrej Valič, curator at the Museum of Gorenjska. Data are drawn from all available sources (field documentation, artefacts, photographs, inventory books, analysis of skeletons, etc.). The plan of the graves, which took shape while studying the material, for the first time combines all the previously excavated graves of the Župna cerkev cemetery in Kranj. Because of the size of the cemetery and the high density of burials in some parts, the quadrants are shown by individual pages instead of the usual one-piece insert. The first part of the book is a study on the nature of the data presented, while the catalogue in addition to the usual data contains also comments on all potential oddities and inconsistencies.

Izkopavanja srednjeveškega in zgodnjenovoveškega grobišča pri župni cerkvi v Kranju v letih 1964−1970 / Excavations of Medieval and Post-Medieval cemetery at the Župna cerkev in Kranj from 1964 to 1970

Pričujoča knjiga je nastala z namenom, da odgovori na vprašanje: ali je v arheoloških virih izpričano predkrščansko svetišče na Blejskem otoku? Blejski otok je imel poseben pomen za vsako lokalno skupnost, ki je kadarkoli živela ob Blejskem jezeru. Pisanje J. V. Valvasorja in A. T. Linharta je sloves otoka poneslo širše, dokončno pa ga je usidral v kulturno zavest Slovencev France Prešeren, ki je na otok v pesmi Krst pri Savici postavil Živin hram. Arheologija, kot vsaka znanost, zahteva kompleksen pristop. V knjigi je predstavljena arheološka analiza dokumentacije izkopavanj, ki so bila na Blejskem otoku med letoma 1962 in 1965. Takrat je pod vodstvom Vinka Šribarja ekipa Narodnega muzeja Slovenije raziskali grobišče in ostanke cerkvenih zidov iz srednjega veka. Najdišče je eno od številnih v blejski mikro-regiji, a je kot kraj – otok na jezeru – posebnost med najdišči v Sloveniji. Obsežno nalogo smo si razdelili sodelavci ZRC SAZU in Narodnega muzeja Slovenije na analizo grobišča (Knific, Bitenc) in stratigrafsko ter stavbno analizo (Štular). Analizi sta nastajali vzporedno in neodvisno druga od druge, a delitev nalog se je izkazala za neizvedljivo. Zaradi prepletanja virov smo vsi raziskovali vse. Končna izdelka smo nameravali združiti v homogeno celoto. Vendar se je kmalu pokazalo, da so podvajanja prej izjema kot pravilo, bogastvo različnih pristopov pa neizmerno. Zato sta oba dela predstavljena neokrnjena, uporabljata pa seveda enoten znanstveni aparat: katalog grobov, table predmetov, reprodukcije izvirne dokumentacije. Zaradi izjemno slabega stanja arhiva kostnega gradiva antropološke analize ni bilo mogoče enakovredno vključiti v proces interpretacije najdišča. Z namenom pripraviti celostno objavo vsega dostopnega gradiva antropološko gradivo predstavljamo v ločenem poglavju (Leben Seljak). V zaključku knjige predstavljamo izsledke izkopavanj pri Bodeščah (Modrijan). Predstavitvi arheoloških izsledkov o Blejskem otoku sledi širok pregled fenomena mitične pokrajine, njene izvedbe v blejskem kotu ter umesti Blejski otok v njen kontekst (Pleterski). Napovedni model potrdi njen obstoj z izkopavanji v Bodeščah. V kontekstu mitične pokrajine se pokaže Blejski otok kot sveto mesto, na kterem so potekali vsakoletni obredi. Tam je bil grob mitičnega lika, ki ga v Sloveniji poznamo kot kralja Matjaža.

Benjamin Štular

About

Books

Join the club