Boris Kern

Janoš Ježovnik

Nataša Jakop

Manca Černivec

Matej Meterc

Andreja Žele

Nataša Gliha Komac

Simona Klemenčič

Domen Krvina

Nina Ledinek

Mija Michelizza

Tanja Mirtič

Matic Pavlič

Andrej Perdih

Špela Petric

Marko Snoj

Duša Race

D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017

Aleksandra Bizjak Končar

Špela Petric Žižić

Dejan Gabrovšek

Nataša Jakob

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021

Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vsebina koncepta je plod večletnega leksikološkega in leksikografskega dela sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posvetovanj s člani uredniškega odbora in prizadevanj za soglasje širše javnosti o podobi novega slovarja. Koncept so sprejeli in potrdili Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Izvršilni odbor Predsedstva SAZU.

Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika

Knjiga prinaša arealno analizo glasovnih in naglasnih značilnosti terskega narečja slovenščine, ki se govori na zahodu Beneške Slovenije. Bogato narečno gradivo prej slabo raziskanega narečja vključuje besedje različnih besednih vrst in pregibnostnih vzorcev, zbrano pa je bilo med letoma 2014 in 2018 s terensko raziskavo v desetih krajih: Ter/Pradielis, Zavarh/Villanova delle Grotte, Viškorša/Monteaperta, Tipana/Taipana, Plestišča/Platischis, Porčinj/Porzus, Prosnid/Prossenicco, Čanebola/Canebola, Mažerole/Masarolis in Breginj. Avtor skozi analizo zbranega gradiva podaja interpretacijo razvoja naglasnih in glasovnih prvin v narečnih govorih od izhodiščnega splošnoslovenskega do današnjega stanja ter na podlagi tega identificira relevantne značilnosti za notranjo členitev narečja.

Glasovne in naglasne značilnosi terskega narečja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 532 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018

Peter Weiss

Helena Dobrovoljc

Tina Lengar Verovnik

Urška Ošlak Vranjek

Slovarski del ePravopisa 2019 prinaša besedje, ki se v slovar vključuje vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Predlog novih pravopisnih pravil, ki od decembra 2019 prinaša dve javno objavljeni poglavji (Pisna znamenja in Krajšave na portalu Pravopis 8.0), spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemske sklope predstavlja spremljajoča monografija Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. V izdajo ePravopisa 2019 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih problemskih sklopov: (1) »Kratice« (IRA, UDBA); (2) »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)« (Afar, Tuareg, Pariz), (3) »Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin)« (jezikovni – kreolski, ikavski; verski – budističen, mormonski; rasni – belski, črnski); (4) »Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin)« (kantovski, derridajevski, hitlerjanski, stalinističen); (5) »Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin« (ijekavka, ijekavec; amiš, amišinja; hindust, hinduistka; črnec, črnka); (6) »Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin« (brexitovec, brexitovka; SMC-jevec, SMC-jevka); (7) »Smeri, nazori, gibanja« (impresionizem, nadrealizem); »Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen)« (Alpinin, Pradin). Dopolnjeni pa so bili večinoma vsi do sedaj že uvedeni problemski sklopi (Al Kaida, irovec, Šajerska, klingonski, Edithin, Georgeev/Georgeov, Judyjin …).

ePravopis 2019

Janoš Ježovnik

About

Books

Join the club