Erich Prunč

Matija Ogrin

Pasijonska igra iz Železne Kaple je eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Rokopis, zapisan ob koncu 18. stoletja, vsebuje besedilo starejših verzij pasijona, ki izvirajo iz izgubljene slovenske jezuitske dramatike 17. stoletja. Igra obsega kar tri samostojne predstave: na Veliki četrtek dopoldan, zvečer pred Velikim petkom in na Velikonočni ponedeljek. Kapelski pasijon je poleg Škofjeloškega pasijona drugo slovensko dramsko besedilo baročne dobe, po obsegu pa je s 123 odstavki in 2.758 verzi eno najobsežnejših v slovenski dramatiki. Neznani pisec rokopisa je ob koncu 18. stoletja začetne prizore predelal, da bi pasijon rešil pred prepovedmi. Toda v rokopis je vključil tudi nekatere odlomke najstarejše slovenske dramske tradicije, ki jih ne najdemo nikoder drugod: misterijska prizora o Materi Božji in spokorjenem Grešniku ter o tehtanju pokojnikove Duše sta prvovrstni baročni besedili, ki ju je kapelski pisec rešil in ohranil slovenski literaturi.

Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtɘk inu na te velikonočni pondelɘk v Kapli špilali

Kapelski pasijon

César Domínguez

Marijan Dović

Jernej Habjan

Morana Čale

Irma Ratiani

Liina Lukas

Luka Vidmar

Jüri Talvet

Marko Juvan

Bala Venkat Mani

Katarina Molk

Jola Škulj

Jeanne Glesener

Alen Širca

Darko Dolinar

Alenka Koron

Andraž Jež

Jožica Jožef Beg

Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ World literature is always “glocalized." Every national literature, every region, migration, and multicultural space has fashioned its own version of world literature. Consequently, many world literatures simultaneously exist within the single and unequal global literary system, “Slovenian" world literature being one of them. Based on Casanova’s and Moretti’s theories of the world literary system/space and, using a transdisciplinary approach, the collective volume explores the relationships between the world literary system and small or peripheral literary fields: the Slovenian, Estonian, Croatian, Luxembourgish, and Georgian. The authors of chapters are: César Domínguez, Bala Venkat Mani, Jernej Habjan, Katarina Molk, Jola Škulj, Morana Čale, Jüri Talvet, Jeanne Glesener, Liina Lukas, Irma Ratiani, Alen Širca, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Darko Dolinar, Marko Juvan, Marijan Dović, Alenka Koron, Andraž Jež, and Jožica Jožef Beg.

Svetovne književnosti in obrobja

Matija Ogrin

About

Books

Join the club