Mojca Horvat

V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov in posamezna besedotvorna obrazila v narečjih svoje tipične areale, značilne in potrjene tudi za druge jezikovne ravnine. Jedrni del atlasa predstavlja dvaindvajset leksično-besedotvornih kart za posamezne slovarske pomene (npr. poimenovanja za ‘divjo hruško’, ‘nadzemni del krompirja’, ‘ajdovo slamo’, ‘jabolčni mošt’, ‘hruškovo žganje’ ...) ter sedemintrideset zbirnih besedotvornih kart, na katerih je prikazana struktura obravnavanih poimenovanj ter njihova prostorska razporeditev.

Kulturne rastline

Besedotvorni atlas slovenskih narečij

Irena Avsenik Nabergoj

Maja Godina Golija

Marija Klobčar

Jelka Pšajd

Rebeka Kunej

Mateja Huber

Marija Kozar-Mukič

Ljudmila Bokal

Klaudija Sedar

Jani Kozina

Ivanka Huber

Gleb Pilipenko

Franc Kuzmič

Metka Lokar

Andraž Čarni

Nina Juvan

Daniela Ribeiro

Julia Ellis-Burnet

Knjiga o Prekmurju je delo devetnajstih domačih in tujih avtoric in avtorjev, ki v svojih razpravah obravnavajo kulturne, socialne, zgodovinske in naravne značilnosti te panonske pokrajine in jih sklenejo v zanimivo zgodbo. Pokrajina, ki s svojimi geografskimi in kulturnimi posebnostmi navdušuje naključne obiskovalce in turiste, je predstavljena v vsej svoji raznolikosti in povezanosti s širšim evropskim kulturnim prostorom, ki je močno zaznamoval življenje, razmišljanje in ustvarjanje tukajšnjih ljudi. Avtorji v besedilih pojasnjujejo, zakaj je prekmurska ljudska pesem tako drugačna od pesmi iz drugih slovenskih pokrajin, zakaj ima Prekmurje toliko posebnosti v prehrani, praznovanjih in obredih, katere so značilnosti prekmurščine in njene javne rabe, kakšno je bilo življenje prekmurskih družin nekoč in kakšna so pričakovanja Prekmurcev danes, kako bogata zgodovina Prekmurja zaznamuje sedanjost, katere so glavne posebnosti vegetacije v Prekmurju? V knjigi objavljena besedila osvetlijo to panonsko pokrajino kot prehoden in s sosednjimi kulturnimi območji močno povezan prostor, kar je pomembno sooblikovalo svojske prekmurske kulturne in naravne značilnosti.

Podoba panonske pokrajine

Prekmurje

Mojca Horvat

About

Books

Join the club