Pogled, pripoved, travmatični jaz Sylvie Plath v romanu Stekleni zvon diplomsko delo

Diplomska naloga obravnava roman Sylvie Plath Stekleni zvon z vidikov teorij travme in pogleda. Zaradi avtobiografskih prvin lahko zgodbo Esther Greenwood, protagonistke romana, beremo kot zgodbo avtorice, vendar s pridržkom. Problem avtobiografskosti v romanu obravnavamo v posebnem poglavju, kjer poskušamo dokazati, da je za tekst bolj primeren izraz avtofikcija. Zaradi specifične narave pripovedi poskušamo roman v diplomski nalogi vendarle obravnavati tudi kot pričevanje, izpoved travmatične izkušnje. Pri tem se opiramo na Freuda in na raziskave dveh osrednjih avtoric yaleške šole teorije travme, Shoshane Felman in Cathy Caruth. V nadaljevanju na to shemo apliciramo teorije pogleda, s katerimi polemiziramo razmerja moči in poskušamo ugotoviti, kdo v romanu gleda in kdo je gledan. O pogledu sta pisala tako Sarte kot Lacan, ki služita kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje, zaradi specifike romana pa je zanimiv tudi vidik pogleda, kot ga razlaga feministična avtorica Laura Mulvey in ki je utemeljen na aktivnem moškem in pasivnem ženskem principu, vendar tudi tega lahko na tekst romana apliciramo le s pridržkom: protagonistka Esther Greenwood se namreč podreja tako moškim kot ženskim pogledom.